APDEJT.si

Azijske delnice so se v četrtek gibale mešano, potem ko je večina ameriških delnic zdrsnila, saj so se na Wall Streetu povečali dvomi o tem, ali bo Federalna banka do septembra znižala obrestne mere, kar bi spodbudilo gospodarstvo. Japonski indeks Nikkei 225 se je zvišal za 0,9 % na 41.020,91 točke, potem ko je japonska centralna banka ohranila obrestne mere nespremenjene. Južna Koreja je medtem sklenila carinski dogovor, kar je prav tako vplivalo na razpoloženje na trgu.

Najnovejši trgovinski dogovor med EU in ZDA je prizadel nekatere panoge v Nemčiji. Glavno vprašanje je, kaj novi carinski dogovor pomeni za potrošnike in ali se bodo nekateri izdelki podražili.

Nedavni dogovor o carinah med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike, ki ga je sklenila predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen z nekdanjim predsednikom ZDA Donaldom Trumpom, je naletel na močne kritike in izzval negotovost. Medtem ko Trump slavi dogovor, je v Evropi narašča nezadovoljstvo, saj se pojavljajo različne interpretacije in protislovja glede vsebine sporazuma. Nekateri opozarjajo, da bi lahko dogovor ogrozil podnebne cilje in ponovil pretekle napake EU v odnosih z Rusijo, medtem ko drugi dvomijo o njegovi pravičnosti in enostranskosti, saj naj bi bila EU prisiljena v dogovor. Grozi tudi, da bo dogovor propadel, saj se bliža rok za rešitev odprtih vprašanj.

Evropska unija se je znašla v zapletenem položaju po objavi carinskega dogovora z ZDA, kar je sprožilo kritike Evropske komisije. Ta asimetrična pogodba naj bi postala breme za evropsko gospodarstvo. Hkrati obstaja zaskrbljenost, da bi trgovinske napetosti med Kitajsko in ZDA lahko preusmerile več kitajskega izvoza proti Evropi, kar bi povzročilo nižje cene. Evropska centralna banka (ECB) medtem poudarja svojo glavno nalogo ohranjanja cenovne stabilnosti v evroobmočju. Entuziazem vlagateljev do evra je upadel po objavi trgovinskega sporazuma med EU in ZDA, kar je zamajalo zaupanje v prihodnjo moč skupne evropske valute, medtem ko se je dolar stabiliziral.

Nedavno dosežen carinski dogovor med ZDA in Evropsko unijo, ki določa 15-odstotno obdavčitev evropskih izdelkov namesto groženj z 30-odstotnimi carinami, je sprožil širok spekter odzivov. Medtem ko ga nekateri vidijo kot izogib morebitni trgovinski vojni in pozitiven korak, ki so ga evropske borze pozdravile z rastjo, drugi, zlasti v Evropi, ga kritizirajo kot podreditev ZDA in "klofuto Evropi". Analitiki opozarjajo, da gre za neuravnotežen dogovor, ki favorizira Washington z vsiljevanjem nakupa orožja, energije in investicij v ZDA, hkrati pa svarijo pred možnim povečanjem stroškov življenja za ameriške državljane. Dogovor, čeprav začasen, naj bi pomembno spremenil globalno geopolitično ravnovesje.

Dogovor o carinah med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike še vedno buri duhove, saj vsi detajli še niso dokončno dogovorjeni in objavljeni. Medtem ko nekatere publikacije, kot je wdr.de, poročajo o že predvidenih posledicah za nemško gospodarstvo in potrošnike, merkur.de opozarja na možen razkol med EU in ZDA, saj kljub temu, da Trump govori o 'največjem carinskem dogovoru doslej', ima EU še veliko odprtih vprašanj. abendzeitung-muenchen.de razpravlja o tem, ali lahko Bavarska celo profitira, in se osredotoča na posledice za potrošnike, vključno z morebitnim zvišanjem cen določenih izdelkov.

Trgovinski dogovor med EU in ZDA pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa je bil sklenjen, kar je sprožilo olajšanje na trgih, vendar so se pojavili tudi strahovi, da je Bruselj šel predaleč, kar bi lahko dolgoročno vplivalo na unijo. Medtem ko bi lahko imeli BMW in Mercedes, ki imata lastne tovarne v ZDA, korist od dogovora, bi bile druge znamke Volkswagna, ki imajo omejene ameriške kapacitete, lahko močneje prizadete.

Nemški kancler Friedrich Merz je nakazal na skorajšnji preboj v pogajanjih med EU in ZDA o carinah, potem ko so tedni pogajanj privedli do pričakovanja trgovinskega sporazuma. Podrobnosti o vsebini naj bi pricurljale v javnost. Merz je omenil možnost uvedbe ukrepov v primeru propada dogovora, kar je nakazalo na morebitne kompromise glede nižjih carin, če bi EU izpolnila določene pogoje ZDA.

Evropska unija in Združene države Amerike so sklenili carinski dogovor, ki naj bi prinesel 15-odstotno splošno uvozno carino na izdelke EU v ZDA. Dogovor ureja več ključnih področij sodelovanja med obema gospodarskima velesilama.

Donald Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta se 27. julija na Škotskem dogovorila o carinskem sporazumu, ki predvideva 15-odstotno obdavčitev evropskih izdelkov, izvoženih v ZDA. Francoska patronažna organizacija je dogovor pozdravila. Vendar pa Bertille Bayart iz lefigaro.fr dogovor označuje za »sporazum prevarantov« in ponižujočega za EU, saj ta po njenem mnenju ni dovolj močna, da bi se ji lahko enakovredno postavila po robu.

Evropska unija in Združene države Amerike so dosegle ključen trgovinski dogovor o carinah, ki pa kljub temu pušča številne nejasnosti, predvsem glede področja izjem in obljubljenih investicij. Francoski delodajalci so kritični do dogovora in izražajo zaskrbljenost glede nemoči Evrope, hkrati pa pozivajo k večji suverenosti in konkurenčnosti. Posebne skrbi se pojavljajo tudi glede vpliva na bretonska podjetja, ki letno izvažajo 700 milijonov evrov blaga na ameriški trg. Dogovor, ki je bil sklenjen v nedeljo, že zdaj povzroča zaskrbljenost v nekaterih sektorjih, kot so vinarstvo in žganjarstvo, kozmetika in jeklarstvo.

Saška ministrska predsednica Anke Rehlinger je pozvala k dogovoru o jeklu, saj meni, da je trenutni carinski dogovor obremenjujoč za jeklarsko industrijo in zahteva izboljšave. Gospodarska zbornica (IHK) opozarja, da je zaradi tega v nevarnosti več tisoč delovnih mest, ki segajo tudi izven jeklarske stroke.

Dogovor o odpravi carin med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike je naletel na mešane odzive. Madžarski premier Viktor Orban je sporazum kritiziral, medtem ko je nemška avtomobilska industrija dogovor označila za "v osnovi dobrega", a hkrati opozorila na morebitne obremenitve. T-online.de poroča, da industrija dogovor vidi kot "fatalen signal", medtem ko naj bi ga kancler Friedrich Merz pozdravil.

Ameriški predsednik Donald Trump in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen sta v nedeljo na Škotskem dosegla carinski dogovor. Sporazum, ki naj bi med drugim določal 15-odstotna ameriška carinska stopnja na evropske izdelke, je prinesel olajšanje na svetovne borze, ki so se po objavi novice okrepile.

Združene države Amerike so sklenile carinski dogovor z Indonezijo, za katerega indonezijski minister napoveduje povečanje produktivnosti v nekaterih sektorjih in izboljšanje uspešnosti. Medtem Japonska poskuša spremljati napredek ameriškega carinskega dogovora, čeprav pisnega sporazuma ni.

Nemška zvezna ministrica za gospodarstvo Katherina Reiche (CDU) je dosegla dogovor v carinskem sporu med EU in ZDA, ki ga je označila kot izziv. Medtem ko podjetniška lobistična združenja izrekajo pohvale zvezni ministrici, se je pojavila kritika glede njenih pozivov k nadurnemu delu.